Datum: 16. 1. 2010
Ekipi: Veselička (rdeči) in Estonija (modri).
Moderator: Vid Valič.
Sodnici: Sara Mekinc in Alja Cerar.
Posebna ocenjevalna kategorija: eksplozivnost.
"Subtilni" motiv: mami od Uroša.
Carskost: improbus do Kamnika.

V Kamniku sta se udarili ekipi iz predtekmovalne skupine Pagat. Za Veseličko je bila to že druga tekma  v prvem delu predtekmovanja in ponovna zmaga zanje pomeni vstopnico v drugi del predtekmovanja. Ker je bila dvorana precej večja, kot smo je navajeni, nam je Vid poleg ogrevanja s sapo namenil tudi nekaj šal – predvsem naj bi nas ogrel Igorjev kožuh.

Intro Estoncev je očaral glasbene navdušence, saj smo prisluhnili nečemu, kar naj bi se imenovalo „angažiran reggae“. Bend BDP (bruto domači proizvod) nam sporoča: Estonija – ni tovarn, ni dela, ni problemov. Intro točka Veseličke pa nam je postregla z anekdotami v različnih narečjih ter v nečem, kar je zvenelo kot prekmurščina, a se je izkazalo za estonščino. Moto: Estonija – noben jih ne razume.

Pri obdarovanju so se Estonci posebej izkazali, saj so Veseličkarjem podarili trzalico slavnega BDP-jevca; Jake Šubica. V zameno zanjo so dobili zastavo kamnika, kar je zaigralo na srčne strune mnogih gledalcev (hint, hint: razgrinjanje kamniške zastave pred Kamničani).
Po nekaj ponesrečenih poskusih igre Kamen, škarje, list so končno začeli veterani iz Veseličke.

1. MORILEC
Veseličkarji so v treh minutah prepričali Tešky-ja, da je v kobilarni umoril Napota. Motiv pa ni bil skrivnostni Napotov kombinezon, za katerega ne vemo prav dobro, čemu služi, ampak njegova obrv, ki je višja od druge. Morilsko orožje pa je bila „svinčena napeljava za štrom, k je tut voda“, ki smo ji po domače rekli kar rentgen.

Estonci so se srečali v slaščičarni, kjer je Jaka pokončal Vida z morsko zvezdo, ker nikoli ne časti bureka. Kljub kiksu petega igralca na odru, so se odlično odrezali, vendar so bili ob sodniško točko, gledalcem pa so bili tudi bolj pri srcu Veseličkarji v kobilarni. Še pred tem pa je Vid Valič uradno postal dvokolo, saj je Jaka v vsej zmedi prizora pravilno uganil večino predlogov („Če pa to uganeš, sm pa biciku.“). In 3:0 za Veseličko.

2. KDO JE SLAVKO?
V drugi disciplini smo si najprej ogledali Veseličko na razstavi mačk, kjer je bil prvi „Slavko“ Pižamin mož Tone brez ene roke, ki zna samo tri besede (baba, skuhi in ps). Tone pa je s seboj pripeljal tudi otroški voziček in lutko v njem. Vsi pa so prišli gledat drugega „Slavka“, ki je bil pravzaprav Azbest – največji maček. S tremi ušesi. In poje. Med Azbestovim razglašemin mrnjavkanjem se je Tone naučil še svoje četrte besede, kar je vse zbrane ganilo do solz (ne vem pa, ali je bila vzrok ta četrta beseda ali pa mogoče mučno mijavkanje).

Estonci jim niso ostali dolžni na gasilski vaji. Za Janeza, ki bi moral pripeljati cisterno, se je izkazalo, da je nekoč padel v cisterno in od takrat naprej je pol riba (Ha! Katera polovica?). Janez je kasneje pojasnil, da ima ženo v cisterni. V bistvu žena JE cisterna (ki sama pride). Prizor so zaključili z motečim prizorom Janeza (Igor), ki leze v cisterno (Luka). Publike kot kaže to ni motilo in dvorana je zaplapolala v modri, enakega mnenja pa sta bili tudi sodnici.
Izenačeno 3:3.

3. IZZIV ESTONIJE: TI SI TERORIST!
Veseličkarji so v izzivu, ki je bil pisan na kožo posebni ocenjevalni kategoriji, napadali porodnišnico. Teroristična celica Dinamo Zagreb je svoje privržence iz občinstva povabila na oder, nato pa z njihovo pomočjo pokončala nasprotnike. Edini preživeli je bil Pižama (model ma res trdo kožo), ki je veličastno vstal iz ruševin porodnišnice.

Tudi Estonci so se spravili na šibkejše in napadali dom ostarelih pod okriljem teroristične celice SAZAS. Največ smeha je požel Igor s paničnim zvonenjem, ki mu je sledil napadalen: „A mate avtorske pravice?! Ta zvonc sm js napisu!“. Kasneje so ubili enega od starčkov in za pogrebni marš pričakovali mastnih 500€. Vmes so zaračunali še za cel kup stvari, ampak: „To je SAZAS, to noben ne šteka, štekaš?“. Točki za Estonce, sodniška Veselički. 5:4 za Estonce pred pavzo, ki je ni bilo.

4. IZZIV VESELIČKE: MESIJA NEMOGOČE
Estonija se je v izzivu znašla pred težko nalogo depiliranja v duhu Primoža Kozmusa. Žrtev voskanja je postal kar Vid, ki ni sledil ceremoniji. Deležen je bil svetega voska iz ušesa Primoževega, kar so pospremili z besedami: „Naj ga boli kot Nemca, ki je bil drugi.“ Prizor so končali z akcijskim skupinskim skokom z odra in preganjanjem verovalcev v Alenko Bikar.

Veselička pa so v ponovoletnem vzdušju podirali jelko po vzoru Zorana Jankoviča. Seveda šele po tem, ko so bili 103% volilcev za. Našli so tri ponudnike, vzeli 2. najboljšega in nato pazili na tlakovce, ki jih je Zoki sam postavil. Med razmišljanjem tipa: „Če bi bil on tle, bi sama padla,“ so jelko (ponesreči?) zrušili na Mirka Tuša. In Jazbinška. S tem so na svojo stran pridobili publiko, sodniška točka pa je šla Estoncem, kar je pripeljalo do ponovnega izenačenja – 6:6.

5. IZZIV ULTIMO V OD VESELIČKE: TRIDEJANKA
Veselička se je ponovno znašla na svojem terenu z disciplino, kjer nasprotna ekipa odigra polovico tretjega dejanja, ekipa, ki je na vrsti, pa mora nato odigrati celotno tridejanko in čimbolj upoštevati prej odigrano polovico.

Estonci so nastopili v sci-fi trilerju Kok je komarjev! s homoerotičnim pridihom. Zgodba se odvija v gozdu, kjer napadajo nevarni estonski škratkomarji. Ekipa se je soočala z zahtevnostjo uprizarjanja Pižame in težavo rešila tako, da so združili kar dve osebi v eno.

Veseličkarji pa so nam predstavili čudoviti svet incesta v drami z naslovom Od Uroša oče. Prizor, v katerem se ni prav dobro vedelo, kdo je komu kaj, so zaključili s pomenljivim: „Tle smo vsi očji, mamice in pradedki, ker to je Kamnik.“ S tem so si prislužili točke publike, sodnici pa sta se ponovno odločili za Estonce.

Tekmo so zaključili v prijateljskem duhu skupne discipline Neznani predmet, kjer sta glavno vlogo igrala armafleks in pokrov kante za smeti. Končni izid na tabli je pokazal 8:7 za Veseličko, katerim je druga zmaga zagotovila nastop v drugem delu predtekmovanja. Estonci pa se bodo morali za svojo vstopnico dokazati še pred Pimprovizatorji.

Vse poti vodijo v Kud.

Tekst: Maruša Pangeršič
Foto: Miha Rekar