Datum: 21. 2. 2010
Ekipi: PG Miftar Amagjekaj (rdeči) in Kositi (modri).
Moderator: Boštjan Gorenc – Pižama.
Sodnici: Alja Cerar in Vanči Žorž.
Posebna ocenjevalna kategorija: Šparovnost
"Subtilni" motiv: Majda.

Zadnji so se z usodo v 3. krogu srečali PGMA in Kositi iz skupine Škis. Za eno od ekip je tekma pomenila slovo od Lige, drugi pa se bodo pridružili ostalim petim ekipam v 4. krogu. Vse skupaj se je začelo z bučnim aplavzom (občinstvo je bilo tokrat res živahno) in kramljanjem s sodnicama o nakitu, nadaljevalo pa s promocijo Petre Majdič, ki jo je Juš elegantno prekrstil v Majdo ("Petra je ime za gospodične, Majda za prave babe." Joj, citiram Facebook.). Tako smo se pogumno postavili v vlogo Majdinih pljuč in popljučnice ter prejeli nekaj ostrih udarcev s strani reber (zunanje vrste občinstva) – hvala, Nina.

AGRFT-jevci so v svojem intru poudarili svojo prepoznavnost in pomembnost, ko so mimo hudega varnostnika (Cimpriča) hodili v klub, v katerega Kositi kakopak niso smeli (varnostnikov "ko si ti?" mi je bil nekoliko znan). Egotrip so zaključili s: "PG Miftar Amagjekaj – nas že poznate." Kositi so odgovorili v svojem običajnem zmedenem slogu, ko so ubogemu natakarju pomagali postreči mikserju. "Kositi – mi vemo, kako se tem stvarem streže." Hm. Pri obdarovanju je bila že kar takoj upoštevana posebna kategorija, saj so PGMA prejeli 20 kun za sladoled, Kositi pa Bebe čaj in mini Leibniz piškote (hint, hint). In tako se je začel boj med akademsko podkovanimi in kilometrsko manj izkušenimi.

1. PISALNI STROJ
PGMA-jevci so nam povedali zelo v-zraku-visečo analitično pravljico z naslovom Pusti to za drugič. Na lepi jasi so se srečali Marjan, Cvetka in ostali in po začetnem navdušenju prisluhnili Marjanovi pripovedi. Bila je sicer zanimiva, vendar pa so ga otroci ves čas prekinjali, tako da je ni utegnil dokončati. Obljubil nam jo je za drugič in začela sem upati, da se ekipa uvrsti naprej in bomo izvedeli konec pripovedi.

Kositije smo si že skoraj predstavljali v pripovedi z naslovom To je bolano!, ampak smo si premislili in si jih raje ogledali v verskem spisu Peter in ciganska sirota. Kot nalašč se je v ekipi našel Peter, ki je uprizoril Petra (:D). Le-ta je nato vzel mlado ciganko pod svoje okrilje in jo izučil v petju. Prizor se je končal z velikim nastopom in veseljem ciganke in njenih prijateljev. Publika neodločena, sodnici imata raje Marjana.

2. KAJ PA MENE MUČI?
Na maratonu ljubezni smo srečali člane ekipe PGMA, ki so tožili o pomanjkanju špagetov na teh dogodkih, težkih priimkih in poljubljanju v javnosti. Note to self: Zele je kar v redu kot ženska. Kositi pa so se soočili z nočno moro izpred nekaj let – Zmenkarijami. Ajda je iskala svojega prvega fanta, medtem ko je Možina razmišljal, kako naj se sploh predstavi (I feel you.). Voditelj se je jezil, ker dekle vedno izbere napačnega, zakompleksan pa je bil tudi zid, ki ni več hotel biti le rekvizit. Po nekaj tipičnih vprašanjih in podobno tipičnih odgovorih je dekle presenetilo vse in izbralo voditelja. Publika se še vedno deli, sodnici pa točko dodelita Kositom.

3. IZZIV I OD KOSITOV: KO City (nova civilizacija, njihova posebnost in verovanje)
V tem izzivu smo izvedele prav vse o PGMA-jevcih, saj niso bili sposobni zase zadržati niti ene misli. Tako smo prisluhnili vsemu, kar se je pletlo v njihovih s herpesom obsedenih glavah. Ko so podelili herpes brez poljuba in smo že mislili, da bomo ostali brez akcije, so odkritelju podarili še bejbo. Radodarna civilizacija.
Za razliko od njih pa so Kositi večino stvari zadržali zase, saj niso poznali čustev, kar je naredilo njihov prizor unikatno ... miren. So pa verjeli v ogromne pande, ki pojejo pesmi zasedbe Hazard (Nekdo iz publike je očitno prebiral reklamne letake v Kudu.). Priča smo bili rojstvu novega preroka in spopadu s čuki/Čuki. Tokrat so nam bile bolj všeč skrite misli Potujočega gledališča, sodnici pa se nista strinjali z nami.

4. IZZIV II OD PGMA: PODOŽIVLJANJE (dramska uprizoritev od 3. dela do 1.)
Po pavzi so nam Kositi od zadaj naprej pokazali Radost prvega žita. Vse skupaj se je končalo z dekadenco, ki jo je povzročilo pomanjkanje žita. Kralj in bog žita hkrati pa jim je obljubil odrešitev šele takrat, ko bo oče, ki nima energije za noge, vstal. Drugi prizor nam je pojasnil, da je nekdo kupil celo vas in uničil vse žito, prvi pa je nato prikazoval vaščane, ki so pojedli vse in zadnje seme je odnesla ptica.
Bolj organizirani so bili PGMA-jevci v Jaz sem tvoj metulj, ki se konča z iztrebljanjem metuljev in zadnjima preživelima, ki imata na koncu Brokeback Mountain moment. Do tega pa je privedlo odkritje, da so pojedli vse zelje. Ne vem, če metulji dejansko jejo zelje, ampak inšpektorja sta izgledala kar prepričana. Prepričala pa sta tudi publiko in obe sodnici. Bravo!

Izziv ultimo je napovedal nastop Majde (beri: Korenčiča), ki se je ponovno borila z vsemogočimi ovirami. Kljubovala je celo bogu in na koncu dobila zasluženo zlato medaljo! Ob koncu prizora je Pižama opomnil Luko, naj shujša (se kozica loncu smeje).

5. IZZIV ULTIMO XIII OD PIMPROVIZATORJEV: NAROČI COCKTO (prizoru je določen le prostor in nekdo mora enkrat vmes smiselno naročiti Cockto)
Kositi so Cockto naročali v gladiatorski areni. Abdul I. si z zmago pridobi pravico nekaj naročiti. Seveda smo vsi pričakovali naročilo Cockte, vendar pa so Kositi prav po njihovo obrnili prizor in Abdul je naročil žensko, v katero se bo lahko prepustil. Seveda pa se je naročilu odzvala gospa Kokta, iz katere je imel Abdul čast narediti pravo žensko.
PGMA-jevci so se pomerili v pinkponku. Z žrebom so določili, kdo bo začel (Tisti, ki ne navija za Olimpijo.) in nato začeli kar nenavadno tekmo. Po nekaj minutah je sodnik diskvalificiral Marjana in le-ta mu je za kazen moral prinesti Cockto. Kositi so dobili točne publike za inovativnost, strinjata se tudi sodnici.

Po disciplini neznani predmet smo končno izvedeli (no, večina nas je že sproti pridno računala, pa vseeno), kdo se bo pomeril z Estonci v četrtem krogu. Srečni dobitniki te ekskluzivne nagrade so PG Miftar Amagjekaj z impresivnim rezultatom 9:6. Kositi pa gredo razturavat v Improgojnico.

Vse poti vodijo v Kud.

Tekst: Maruša Pangeršič
Foto: Miha Rekar