IGLU in LASTNIKI HUMORJA

22. 05. 2014 | Ema Karo
Tekma, ki je bila tako prestižna, da je imela svoje lastne nemške eminentne goste in velecenjene simultane tolmače.Tekma, ki je veliko obetala, svoje obljube pa je tudi izpolnila (poglejte to krasno dramsko premico).»Naj bo baba ali dec. Sam, da je hec.«

Mesarsko klanje, ne boj, ki je bilo za to priložnost izjemno civilizirano in kolegialno, se je začelo že z bojem za parkirna mesta. Napolnjena dvorana je seveda klicala tudi po določeni količini jeklenih konjičkov, dolgotrajno križarjenje po ljubljanskih ulicah pa še nikoli ni doživelo lepšega poplačila.

 

Tekma se je začela z uvodnim trkanjem na dušo, ki nas je opozarjalo na resnost prihajajoče povratne polfinalne tekme med ekipama, ki sta si že po prvem spopadu stali dokaj bok ob boku. Naslednjo uro in pol nas je skozi raznorazne predloge občinstva spretno krmaril moderator Toni Cahunek.

 

Zbrano občinstvo, ki je bilo precej razdeljeno skozi celotno tekmo (izvzemši par fanatičnih oboževalcev Lastnikov humorja), je tokrat štelo tudi nemško govoreče člane, ki so se posebej navduševali nad določenim nemim prizorom.

 

Intro

V intru skupine IGLU smo lahko spremljali čarovnika Marka, ki se je znašel v najbolj groznem mestu na tem planetu – zoni prijateljstva (to je bila mogoče posledica tega, da si »Marko« ni mogel zapomniti imena svoje izvoljenke). Marko se je kot vsi moški, ki so se tam znašli po pomoti, odpravil na pot do edine osebe, ki bi mu bila lahko v pomoč (tokrat je bil to veliki čarovnik Jusuf). Ko Marko spije napoj, ki mu ga blagovoli scmariti veliki Jusuf, in ki naj bi ga spremenil v željenega samca za Marino (kosmatega, možatega) se spremeni v velikega polarnega medveda (zelo priljubljen lik na letošnji Improviziji). Poanta: IGLU – bodi to, kar si.

 

Lastniki humorja so nas s svojim introm vrnili v (za nekatere) že minule šolske čase. Spremljali smo precej stereotipno izmenjavo mnenj med profesorjem in njegovimi učenci (spomnite se na kako komično nanizanko, ki se posveča raznoraznim srednješolskih zagatam in peripetijam). Jan Hrušovar se je ponovno našel v vlogi učenca, ki je nepripravljen na preverjanje znanja, kar je nasmejalo nekaj članov občinstva in izzvalo kak komentar ali dva. Precej neuspešno sklanjanje besede »igla« je potem pripeljalo do končnega: »Kdo bodo prvaki?« »Ljudje.« Precej zabavno.

 

Alternacije

Lastniki humorja so se v Alternacijah znašli v živalskem vrtu, kjer so reševali opico, ki je nesrečno postala eno s kačo. Brez namigovanj na spolnost seveda ni šlo. Precej simpatičen prizor, vendar pa ne ravno nepozaben. Opozoriti moram na Hrušovarjev nonšalanten pozdrav kačici: »Kaj je zdej, kačica.«

 

IGLU so se znašli na urgenci in pred nas postavili pretanjeno kritiko slovenskega zdravstvenega sistema in birokracije, ki ga gradi. Občinstvo se je lepo nasmejalo absurdnosti panične težko ranjene pacientke, od katere se izjemno umirjeno zahteva kartico zdravstvenega zavarovanja.

 

2:1 za Lastnike humorja

 

Dva stavka

V ljubezenskem trikotniku s priokusom morske romance je Luka Korenčič spretno krmaril med dvema Zalinima stavkoma: »Rekel si, da boš,« in: »Daj me zmasiraj,« in dvema Hrušovarjevima stavkoma: »Vidim kopno,« in: »Vse, kar potrebujem, je ljubezen.« Prizor nas je na čase spominjal na dober stari Cameronov Titanik (poziranje slikarju, morska motivika, ljubezenski trikotnik). Zaključil se je z Lukovim plavanjem v daljavo in izjemnim vzklikom: »Naj te masirajo tvoje laži.«

 

IGLUjčke smo spremljali na letališču. Vidu sta bila dodeljena stavka: »Laž ima kratke noge,« in: »Kok sem jst pameten.« Peter je dobil na razpolago: »Dejmo plesat,« in »Včeraj nisi tega rekel.« Peter se je preizkusil kot teroristični metalec nožev, Juš pa kot osovražen Madžar z afiniteto do mačk. To mu je prislužilo usmiljenje, Petru pa melodramatičen samomor. Rahlo zmeden in nepovezan prizor, ki pa si je vseeno prislužil par krohotov.

 

2:1 za Lastnike humorja

 

Veriga

Lastniki humorja so se znašli na branju oporoke. Vrhunec prizora je bilo Hrušovarjevo retorično vprašanje, ki si je tokrat zaslužilo odgovor: »Včasih se vprašam, če sva midva res tok slabi osebi? Ja sva.«

 

IGLUjčki so se igrali igro mačke in miši med dolžnikom in rubežnikom. Žal nam je bilo za ubogega, razočaranega in necenjenega poštarja, ki ga je odigral Juš, vendar se je le-ta kmalu izkazal za precej bolj zabaven in manj usmiljenja vreden lik, ko se je skrival pred rubežnikom. Nagrada za najbolj prepričljivo truplo.

 

3:0 za IGLU

 

Izziv 1

 

Igralci so morali v svojih prizorih uporabiti trače. Lastniki humorja so se odločili prikazati, kako govorice vplivajo na življenja tistih, ki jih prizadenejo. Spremljali smo zaskrbljenega Galuniča, pristanek malezijskega aviona na Brniku in Cimerotiča. Samo Cimerotiča. Ker je to premalo raznolika mešanica dogajanja in likov, so se prizoru pridružili še Putin, živa krava in RTV Slovenija. In seveda zamisel o Malezijcih, ki s slušalkami pojejo slovenski komad.

 

IGLUjčki so nam poskušali prikazati, kako je sploh prišlo do nekega točno določenega trača, ki je bil v tem primeru: Miša Molk v bob ekipi (slovenski estradi se pač ne moremo izogniti). Miša Molk seveda ne bi bila Miša Molk brez kanca nepotizma. Najbolj seksualen prizor večera: kopanje v kombinaciji olja in boba. Če rečemo bobu bob – to ni bil ravno najboljši prizor.

 

2:1 za Lastnike humorja

 

Izziv 2

Igralci so sprejeli izziv skupine 6 prijateljev – Dvorni norček. Vsak izmed igralcev je moral izbrati eno karto, ki je potem določila njegov status. Medtem ko občinstvo ve za statuse vseh igralcev, je igralcem ta informacija prihranjena.

 

Lastnike humorja smo spremljali v precej spiritualnem preročišču, IGLUjčki pa so nam prikazali potencialen ljubezenski trikotnik na kopališču (premožno gospostvo in ne/srečno zaljubljen Miloš). Kar je bilo problematično pri obeh prizorih, je bilo to, da sta si osebi z najnižjim statusom le-tega na koncu prizora povzdignili.

 

1:2 za IGLU

 

 

 

Povratna polfinalna tekma se je končala s precej tesnim rezultatom (8:7 za IGLU) in glede na to, da se je prva tekma med obema ekipama zaključila z ravno obratnim rezultatom (8:7 za Lastnike humorja), so tokrat odločilno vlogo igrale sodniške ocene. V finale se je tako uvrstila skupina IGLU. Tekma je bila precej navdušujoča prav zaradi očitne izenačenosti obeh ekip, ki sta med sabo tudi krasno sodelovali. Med najboljše prizore tekme štejem prav začetno ogrevalno disciplino, ki je bila dinamična, polna zapletov in precej dovršena. Rahlo neverjetno se mi zdi, da bi lahko kdorkoli rekel, da je zmagala najboljša ekipa. Dejstvo je, da sta bili obe ekipi precej enakovredni, rezultat pa bi prav lahko pripisali le rahlim nihanjem v dinamiki prizorov. Vsekakor upam, da se bo ta trend nadaljeval v prihajajočim tekmah polfinala (in kasneje finala).