Nadvlada ljudstva

29. 05. 2013 | Maruša Pangeršič
V nedeljo nisem šla na volitve. Se mi je zdelo, da v državi nikoli ne bom toliko slišana, kot sem lahko na impro tekmi, zato sem šla raje v Španske borce dvigat modre in rdeče kartončke. Najprej smo v dvorani locirali ljudi, ki so se bili pripravljeni dreti: "SDS!" Skoraj prepričana sem, da so bili to isti ljudje, ki jih je Juš kasneje rahlo požalil. Nismo pa se imeli česa bati, saj je za red in disciplino skrbel sam Rok Bohinc, čigar glas med tekmo žal ni zadonel v dvorano, pa vendarle. Razigrani sodnici Staša in Urška sta poleg skrbi za ocene prevzeli tudi vlogo predstavnic nežnejšega spola, saj bi bila sicer ekipa s tehnikoma Luko in Omarjem ter glasbenikom Rokom povsem moška. 

Intro Ljudi je s simpatičnim sloganom: “100 ljudi, 100 čudi,” rahlo spominjal na flashbacke upokojene medicinske sestre na psihiatriji. Bili so ljudje in bili so čudni, tako da so zadeli. 6 prijateljev je igralo na karto usmiljenja; z nami so delili svoje težave in bolezni ter formirali skupino superherojev z bolnišničnimi zapestnicami. Prijetno, ganljivo in, ako bi šlo za resničnostni šov, zagotovo zmagovalno.

“Pa kako nazaj, matervola, če si ga že enkrat fentu?!”

 

Prijatelji so se v disciplino In živeli so srečno podali zelo prostorsko. Sašo je najprej objasnil sceno in nam narisal nevzdrževano pečino ter se šele nato vrnil na oder v vlogi Pumbe s precej carskim prijateljem Timonom (Nejc). Žal prizor nastavljene scene ni kaj prida izkoriščal, smo pa s cmokom v grlu pritegnili židani pesmi o recesiji. Ljudje so se nato posvetili postaranemu Harryju Potterju in urokom za odpravljanje bolečin v hrbtu. Pišočo so precej zmotile nekatere napačno izgovorjene besede, predvsem pa tudi ni naklonjena neusmiljenemu pokolu junakov, ki se ga ne bi sramoval niti George R. R. Martin. -> Ljudje 2 : 1 Šest prijateljev

 “Ni za pit, je pa za vpit!”

 

Zet in tast 6 prijateljev sta se v didaskalijah skoraj pokončala, ko je zet poskušal narediti vtis, tast pa je na precej radikalne načine vzbujal strahospoštovanje – s slabo kuho in davljenjem. Tudi Ljudje so prikazali nasilje v družini, in sicer carsko zaigrano “b’ko” in vnuka, ki sta si podajala nespoštljivost in agresivnost. Didaskalija večera: “Je jamral z glavo v višnjevi torti.” Končala sta z bizarno vudu sceno, ki je vključevala vnuka, lase in pletilke. -> Ljudje 3 : 3 Šest prijateljev

“Drava ti je, čuj!”

 

Na bolšjaku smo v Stavkih iz klobuka s Prijatelji kupovali angelčke in Marije, nekatere je imel v lasti sam Frančišek XVI. Sledilo je nekaj nedoločljivega z vrečko, zebro in halucinacijami ter Saševa izpoved o družinskih dilemah: “Tito, Marija, Tito, Marija.” Zadnji neuporabljen stavek jim je po koncu prizora prislužil skleco. Ljudje so izgubili Štajerca na poti v Koper. Bor je preklapljal med narečji, Jošt je bil splošno srh zbujajoč, Mira pa je bila najbolj prisrčen otrok, ki si je želel biti metulj. Na koncu sta prestala preizkus in dovoljeno jima je bilo na obalo, yay! -> Ljudje 6 : 3 Šest prijateljev

“Fuknu ti bom vse iz omare, z’j pa p’jt.”

 

Že pred izzivi je bil tako potnik v finale znan, ampak samo tistim, ki dobro računajo in meni, ker mi je nekdo razložil številke. Pa nič ne de, vseeno smo se odločili improvizatorje pred koncem še malo omejiti (he, he). Dvema izmed 6 prijateljev smo omejili sluh, nato pa sta poskušala ponoviti prizor, ki sta si ga poprej ogledala nemega. Priča smo bili zanimivi preobrazbi sestre v ženo, oblek v golobe in razburjenja v napako, zaradi katere se nekdo neprestano dere. Ljudje so izbrali slepoto. Rezultat tega je bilo pet improvizatorjev, ki so z zavezanimi očmi tavali po odru in dva prijetna gledalca, ki sta ob robu odra pazila nanje. Na srečo so se držali sredine, tako ženin in nevesta, kot tudi Slavčki. Mira je skakala v objem, zgodil se je slepi pretep, Možina je blokiral, vse je bilo kot mora biti. -> Ljudje 7 : 5 Šest prijateljev

“Ni mel svojga doma in je mogu spat tuki na postaji. Ni tok smešn, ampak vseen.”

 

Žal že izpadli favoriti Lastniki humorja so ekipi izzvali z nečim, kar sem si zapisala kot “Kdor vlaga v razvoj, neki, neki.” Po njihovem navodilu se je moral prizor vsako minuto zatemniti, nato pa preskočiti v času naprej za točno določeno enoto. Na tem mestu je Juš, ker napisanega ni razumel, požalil izziv, ekipo in vse, s čimer si je prislužil reportersko črno piko. Prijatelji so se na železniški postaji premikali v skokih za 25 let, Sašo je tonil globlje v brezdomstvo in revščino, Gaja je po gimnaziji napredovala, na koncu pa smo videli še hologramsko predstavitev železnice s spomenikom brezdomcu, ki je tam spal 50 let. Ljudje so bili v razredu, v času pa so napredovali za samo 36 sekund. Povprečen dan na plesnem oddelku Aškerčeve, ki je vključeval skupno pirueto, ples s štemarco, zlom noge, defibrilator in seks na WC-ju. Aja, pa Bor je padel z odra, to je bilo kar razburljivo. -> Ljudje 9 : 6 Šest prijateljev, šest točk

 

Precej prijetna tekma v zelo prijateljskem vzdušju je publiko sicer zadovoljila, vendar pa smo nekateri vseeno pogrešali športno tekmovalnost, s katero so improvizatorji nastopili v začetku sezone. Luštn, drugač, luštn!

 

Med ostalimi novicami:

 

– skupna disciplina je bila tako nekorektna, da jo bomo preskočili,

– Juš obljublja, da bomo kupili impro mačko,

– Ljudje gredo v finale (1. 6. 2014 proti IGLU-jem).

 

Ja … ajde, ne, se vidmo!