Najboljša reportaža vseh časov

20. 06. 2014 | Tim Kern, statistično in koledarsko gledano Vaš najljubši reporter
Vse je enkrat prvič. Prvič smo sezono zaključili v Španskih borcih in s pravo rdečo preprogo, prvič smo imeli prireditev z imenom Noskarji, prvič (?) smo združili podeljevanje nagrad ŠILE in Impro lige in jaz prvič pišem reportažo o predstavi, na kateri sam nisem samo sedel v publiki in gledal. Živemu se vse zgodi. 

Torej ja. Vsi smo bili Gala – v oblekah, srajčkah, reklcih in podobnem. Pretežno na tak ali drugačen način improvizatorska publika je napolnila ozaveseno veliko dvorano ŠB in globoki glas velikega vodje je na oder ob spremljavi enega najboljših glasbenikov Lige Andraža Gartnerja (ki je, btw, napisal tudi komad za uvod v Noskarje a ga potem žal ni pofural… ) privabil nos večera – Vida Valiča. Vid nas je z Bohnovo tehnično pomočjo tekom večera popeljal skozi vse nagrade in prizore, se sem in tja malo pošalil ter kdaj pa kdaj spustil tudi kak malo bolj eksotičen komentar. Pri podeljevanju je vseskozi pomagala tudi Julija Ovsec.

 

Začelo se je s ŠILA delom podelitve. Najboljši intro so naredili SVŠGL (prvi svojega imena) z »Ali ste vedeli, da žirafe ne morejo kihniti?«, najboljšo serijo introv pa so imeli SVŠGLjevci (tretji svojega imena). Zdi se mi da sem nekje nekaj slišal tudi o Novi Gorici. Prvi improvizirani prizor večera so tako zaigrali predstavniki za intro nominiranih ekip. Bile so to alternacije o kihajočih pandah, ki se jih je snemalo s fotografskim spominom ter risanjem na platno. Najbolj ošiljen tehnik je postal Luka »Shelly« Seliškar (tudi dejanski tehnik večera), moderator pa Jan »Janko« Hrušovar.

 

Posebno Šila nagrado za najboljšega solista je prejel mariborski Blendor Sefaj, najbolj ošiljena improvizatorka te sezone je Eva Pavlič, moško inačico te prestižne nagrade pa si je prislužil Matej Zemljič. Ta trojica je potem z gledalko iz prve vrste Lino odigrala Šizorandi v toplicah. Izmenjavala so se divja čustva, divje šale in divjost sama – v divjih valovih džakuzija smo lahko videli celo Evino uprizoritev delfina. Za konec t.i. prvega dela prireditve smo izvedeli še končni razpored letošnjih ŠILA ekip. En dan nazaj so v velikem finalu na Kongresnem trgu zmagali že lani drugouvrščeni cvetovi slovenske mladinske improvizacije – Obi Vič Kenobi. Čestitke vsem ljudem!

 

Naslednji del prireditve je bil nekoliko moj. Najprej smo reporterji pofurali selfija na odru (Maruša je bila carska fotografinja prireditve – čeknite fotke!), potem sem manjkajočemu Goranu Završniku podelil nagrado za najboljšega glasbenika, Luki Seliškarju pa za najboljšega tehnika. Shelly je tako na nek način postal Jan Hrušovar tehniciranja. Slednji pa je le kak trenutek kasneje dobil pokalčič za najboljšega moderatorja in s tem potrdil svoj dveumvirat. Naziv najbolj spoštovane sodnice si je po kratki pavzi spet nadela UrškaMlakar. Skupaj smo zaigrali en Kdo sem. Bili smo Sly Stallone, V. Pusin, Tanja Ribič aka Janet Jackson in teta Justi na volilnem soočenju. Kot se rado zgodi, nismo nič kaj izvedeli o zdravstveni reformi, precej pa o umazani preteklosti vseh vpletenih. Mi smo se kar zabavali, publika pa se tudi ni pritoževala.

 

Improviziranost prireditve je prekinil skeč, ki so se ga morali predstavniki za naj intro nominiranih ekip Sara Š. (Grupič), Luka K. (Lastniki humorja) in Peter F. (Iglu) naučiti med prireditvijo. Šlo je za nekakšno reprizo odlomka iz filma Tu pa tam. Luštno, čeprav je bil glavni poudarek na tem, da Liga nima denarja. Jok. Priznanje za najboljši intro so dobili Iglu za svojega Medveda. Tu si mojo omembo zasluži finalni intro Ljudi – najbrž najbolj epski intro evah, ki pa je žal nastopil prepozno za nominacije.  Najboljša novinca sta postala Jošt »JJ« Jesenovec in Eva »Rad te imam, Eva!« Nanut. Žal tega dinamičnega dueta tokrat nismo mogli videti na delu v nobenem improviziranem prizoru, kar je svojevrstna škoda.

 

Posebne nagrade v letošnji sezoni so si prislužili Miha Možina za svojo upodobitev Radia (če citiram svojo reportažo: »je Miha pravzaprav dokaj dobro oponašal radio«), MistralMajer za recitacijo Poletja v školjki (v solzah) in Juš Milčinski za svoj karakter nagajivega poštarja (ki kaka v nabiralnike). Skupaj so znova upodobili svoje proslavljene karakterje v rahlo prirejenem Knjižnem molju – poštar zatira svoj radio, ki išče pomoč pri citatorki iz slovenske zabavne glasbe. Knjižni molj pač.

 

Zadnji del podelitve bi lahko kar oklicali za Iglujevskega. Najbolj lajkan je bil Vid, improvizatorka sezone je bila žal prehlajena MDL, kateri ekipi pa bo šel Noskar za najboljšega improvizatorja pa je bilo bistremu očesu jasno že ob najavi nominacij. Društvena in ekipna kolega je v vseh pogledih s svojo zmago porazil Juš, vseeno pa so skupaj odpeli podoknico gledalki Evi, znani po menjavanju fantov, življenju na Viču ter študiju biologije. Fina pesmica. Trojica je prejela tudi veliki prenosni pokal Impro lige, kot se za prvake spodobi.

 

Nagrade so bile podeljene, sezona uradno zaključena. Prireditev kljub sila preprostemu konceptu klicanja podeljevalcev, nominirancev in zmagovalcev na oder in nazaj dol ni bila slaba. Lahko pravzaprav rečemo kar da je bila dobra. Res. Med množico simpatičnih podeljevalk in podeljevalcev smo med drugim lahko videli tudi pravkar Domovini vrnjeno Petro Ajdovec, dokaj sveže poročeno Nino Graničar Sojar Košorok, vrhovne predstavnike ŠILE, JSKDja in Španskih borcev. Imamo cel kup nagrajenk, nagrajencev, prvakov, prvakinj in ostalouvrščenih. Preostanek večera smo preživeli v prijetnem druženju ob slastnih prigrizkih, malih pogovorih in obilici vseprisotne dobre volje.

 

Za konec lahko omenimo še ta večer ob vsem blišču nekoliko spregledanega Roka Bohinca, ki je glavni krivec za splošni potek letošnje Lige in za zasnovo letošnjih nagrad – malih pokalčkov z vloženimi flaškami »Čist hudega đusa« (Juice!). Spontano skandiranje.

 

Ma veste kaj, vsi ste fajn. Imejte se radi pa se vidimo naslednjo sezono!