FINALE

03. 06. 2014 | Matjaž Peklaj
Tokrat bodite pripravljeni na malce daljšo reportažo. Finale Impro lige si jo namreč zasluži, saj je brez dvoma vrhunec impro dogajanja pri nas. Približno mu še lahko parira Improvizija, ki pa za sabo nima desetih mesecev, od septembra do junija, priprav in izločilnih bojev. Bojev, ki občinstvu hkrati kravžljajo živce in rišejo nasmeh na obraz. Finale je prav zares klimaks impro sezone.  

Zato ni čudno, da je velika dvorana Španskih borcev pokala po šivih. Ne le, da je bil nabito poln celo balkon, celo v parterju so se postavile dodatne vrste sedišč, saj so karte pošle hitreje kot zaupanje v politiko. Za dobro vzdušje je še pred pričetkom predstave že skrbel izvrstni glasbenik Rok Šinkovec, v dvorani pa je seveda završalo, ko je na oder stopil povezovalec večera, Jan Hrušovar. Kmalu sta se mu pridružila še sodnika, Sara Mekinc in Gašper Tesner, in pripravljeni smo bili na predstavitev ekip.

 

IGLUji so se nam predstavili s svojo izvedbo silent disca, kjer do konca nismo vedeli, katero pesem poslušajo. Ljudje so pompozno prikazali človeško evolucijo, nato pa še človeško piramido. Spektakularnost si je prislužila prednost pred nerodnim plesom, zato so imeli Ljudje možnost izbire. Odločili so se igrati drugi.

 

Še pred tem pa so se seveda improvizatorji morali ogreti! To so storili z izvedbo rim, kjer velja izpostaviti Juševega balkanskega uslužbenca v konjušnici in njegovo izjavo “Ta konj je lačen, daj mu jest murve, midva pa greva v bordel na kurve”.

 

1. SPREMEN

 

Iglujeva Juš in Maja sta nam prikazala zapleten odnos med bankirko in zadolžencem, za katerega se je kasneje izkazalo, da je pravzaprav šef dotične bankirke. Silno zapletena situacija, ki je v nekaj minutah pravzaprav razložila nastanek finančne krize, ni pa niti skoparila s flirtanjem. “A boste mal miško prjel?”

 

Ljudje so predstavili predsednika in njegovo mamo. Mama je bila zelo skrbna in je poskrbela celo za boljši slinček, tak, ki ulovi hrano, da se jo lahko na koncu poje. Žiga je obžaloval tudi smrt trip-trap stolčka, medtem ko mama Mira ni obžalovala niti smrti Žigovega očeta.

 

Oba prizora močna in zabavna, vendar so Iglujevci prikazali všečnejšo igro, zato upravičeno vse tri točke romajo k eskimom.

 

2. CRK’N

 

Igluji so nam povedali pridigo o površnem peku. V zgodbi, polni preobratov, ki je vključevala celo spreobrnjenega komunista, so Igluji lepo povezali ključne elemente, Juš pa je tudi primerno shrljivo zaključil zgodbo – “Ljubite svoje otroke, kot jih ljubim jaz.”. Sicer pa je Peter umrl, ker so ga naplahtali do smrti, Vid je umrl zaradi gumitvista, Maja pa zaradi Guinnessove knjige rekordov.

 

Ljudje so z nami delili poslovilno pismo Tota Vespa. Pohvaliti moram njihov trud pri oponašanju štajerskega narečja, ki je bolj ali manj uspel vsem. Z izjemo Možine, ki je zvenel kot nekdo, ki se je rodil v Sarajevu, zadnja leta pa je preživel v Kočevju. Ganljiva zgodba nam je razložila življenjsko zgodba nekega Mariborčana, in njegovo razočaranje nas svojimi bližnjimi. “In zato grem, iz Maribora (z veliko), tja daleč v Graz.” Sicer pa je Mira umrla od mature, Žiga zaradi Briljantine in Možina zaradi obalne straže. Posebno moram pohvaliti smrt Žige, ki je bila opremljena celo z glasbo in koreografijo ter Možinovim back-vokalom. Odlično!

 

Ekipi sta povedali dobri zgodbi, obenem pa sta odlično izkoristili prednosti žanrov. Občinstvo se je bolj smejalo razočaranemu Štajercu (kakopak), zato tokrat tri točke Ljudem. Po dveh disciplinah povsem pošteno izenačenje, 3:3.

 

3. Od P do P

 

Vid in Peter sta bila brata, ki sta skupaj odpirala lokal. Razkrije se, da imata še dosti nerešenih težav v njunem odnosu; zadeve eskalirajo do vpitja in dogodka “Čaj u faco!”, na koncu pa eden izmed bratov drugega nažene ven.

 

Žiga in Jošt pa sta prikazala odnos med poklicnim in prostovoljnim gasilcem. Kjer smo morda pričakovali kaj rivalstva, sta nam raje ponudila občudovanje na eni strani in beg pred odgovornostjo na drugi. Na koncu se je vključila še komandirka Mira.

 

Po mojem mnenju je bila to najšibkejša disciplina obeh ekip. Na eni strani smo videli razprtije brez prave katarze, na drugi pa zmeden prizor brez pravega problema in rešitve. Sam nisem čutil, da bi bil en prizor dosti boljši od drugega, vseeno pa so vse tri točke romale IGLUju, ki je tako povedel s 6:3. Jan komentira “Sodniki se danes strinjajo s publiko, ko bi se vsaj še na kakšni drugi tekmi.”.

 

4. IZZIV: naredite TV oddajo

 

Jan pravi, da bo to zanimivo, glede na to, da zaenkrat to še ni uspelo nobeni slovenski televiziji.

 

IGLUjevci so nam pripravili dokumentarno oddajo o meduzah. V izjemno zabavnem prizoru smo videli življenje male hobotnice, vse od odnosa z materjo, do prvega s srečanja z nevarnimi ribami napihovalkami in raki, do pomoči očeta, ter na koncu smrt in zlitje v eno z morjem.

 

Ljudje pa so se odločili za zaporniški resničnostni šov, kjer smo videli managerja, pirata in ključavničarja. V komediji zmešnjav je še najbolj blestel gusarski kapitan Silvo, ki ga je odigral Možina. “Te bom s štrcljem štrcnu!” Zanimiv preblisk je imel tudi manager Bor, ki je vmes odšel odigrat partijo tenisa, seveda ven iz zapora. Občinstvo tega morda ni opazilo, meni pa je bila celotna situacija zelo komična.

 

Prizor Ljudi je bil sicer malo kaotičen, težavo so imeli tudi z vzpostavitvijo problema, vendar pa so imeli dovolj komičnih vložkov, da ga je bilo užitek gledati. Na drugi strani pa so bili IGLUjevci naravnost fantastični, in drznem si reči, da je bila njihova oddaja o meduzi ena najboljših impro TV oddaj, kar sem jih kadarkoli videl. Pričakovano vse tri točke eskimom, ki so tako povedli z 9:3 in si že zagotovili letošnjo impro krono.

 

5. IZZIV: Nova zaposlitev, ugibalna 

 

Eden izmed igralcev, ki je zapustil prostor med pobiranjem predlogov, je kasneje med prizorom moral ugotoviti, za katero delovno mesto se poteguje, katera znana osebnost ga je opravljala pred njim, in česa se tam res ne sme delati.

 

Juš je postal inštruktor aerobike za seniorje, pred njim je to delo pravljal Tito, tam pa res ne smeš narediti špage. Jasno, osteoporoza pa take fore. Prizor je bil sicer zanimiv, a videlo se je, da se je IGLUjem že odvalil kamen od srca in so z mislimi že nekje drugje. Morda na Bahamih, tja namreč potujejo vsi prvaki Impro lige. Vseeno so prikazali všečen prizor, Juš pa je tudi brez težav vse uganil. “Tito za vsako rito!”

 

Žiga pa je želel postati varnostnik v vrtcu. Pred njim je to delo že opravljal kralj Matjaž (ne jaz, tisti iz bajke), nikakor pa tam ne smeš osvajati mamic. Nekaj zmede je ponovno bilo, vendar pa je bil meni osebno prizor sila zabaven – Bor je oštel navideznega mulca “Pa sm ti reku, da se tle ne laufa, jebemti!”, mamica Mira je želela osvojiti Regino, pa tudi Možina je imel svoje momente “Blü blü blü blü blü!”.

 

Tokrat točka občinstva Ljudem, preostali dve pa IGLUju. Končni rezultat, 11:4 za IGLU, ne odraža pravega razmerja moči. IGLUjevci so si sicer povsem zaslužili naslov prvakov, Ljudje pa bi lahko brez težav osvojili tudi kakšno točko več.

 

Tako… imamo novo ime na pokalu. Novega prvaka. Ekipo IGLU!

 

Ste zadovoljni z zmagovalcem in potekom sezone? Jaz sem! Po turbulentnem začetku jubilejne, že 20. sezone Impro lige, z novim vodstvom v novem domu, ko nismo vedeli, ali bomo uspeli zadovoljiti upravičeno visoke apetite našega občinstva – menim, da nam je to uspelo. Vesel sem, da sem del te zgodbe.