Komentar Impro liga: Impro Ljubljana vs. Smeti

27. 11. 2019 |

Impro liga:  Impro Ljubljana Rog : Smeti TAM 7:8

24. 11. 2019 v CSK France Prešeren

Zapisala: Katja Predan

 

Impro Ljubljana Rog: Jaka Korošec, Kristina Popit, Domen Blatnik, Nina Beganović, Peter Bizjak, Eva Lasič, Tomaž Suhovršnik

Smeti TAM: Jan Hrušovar, Tereza Kolbezen, Črt Lipnik, Luka Korenčič

Moderator: Tim Kern

Sodnici: Eva Kern Nanut in Olivija Grafenauer

Glasbenik: Vid Terzer

Tehnica: Veronika Hana Grubič

Delegatka: Mistral Majer

 

Oder impra je obkrožen z aktualnim svetom. Ko stopimo v dvorano, se od tega sveta lahko oddaljimo, lahko pa stopimo v dvorano in o njem govorimo. Ekipa Smeti TAM se je s svojim introm obrnila na aktualno dogajanje. Smeti so podale svojo perspektivo doživljanja okoljevarstvene krize – kot smeti – in se na koncu debate v prijaznem talk showu strinjale, da so vse že koga izgubile zaradi ločevanja (smeti). „To se mora končati!”

Ena izmed improvizatork slednje skupine je tudi zgradila najmočnejši karakter celotne predstave, ki ga je razvijala in vzdrževala skozi celoten prizor in ga zelo lepo ponovno rodila skozi hajlajte. To je bila Elizabeta, improvizatorke Tereze Kolbezen v prizoru: Pohujšanje čudodelne Elizabete. Že s prvim zlogom, ki ga je izrekla v prizoru, je definirala svoj status, moč v prizoru in karakter. Odlična dikcija, ki je temeljila na brezčutnem govoru zloga za zlogom. Elizabeta je kot karakter izstopala iz celotne predstave, saj ni bila lik, ki bi se ponavljal v vsakem prizoru.

Jaka Korošec pa je lik kar dvakrat gradil v tandemu kot notranji glas iz offa. Prvič sta s Petrom Bizjakom odigrala zdolgočasenega graničarja. V pisalnem stroju v prizoru – Sibirska deklica gre na jug – pa sta delala v tandemu Jaka in Domen Blatnik. Prvi se je usedel kot pisatelj in začel pisati pripoved, drugi pa prišel na oder kot prvoosebni pripovedovalec. Iz literarnega vidika super iztočnica za raziskovanje razlike med avtorjem in pripovedovalcem ali pa za avtobiografsko zgodbo s pripovedovalcem, ki ima pregled nad celo zgodbo in likom, ki igra v njej … Vendar pa se je tandem izgubil, ko Jaka ni več prevzel pripovedne niti, s tem pa se je izgubila tudi pripoved oz. zgodba.

Kristina Popit je v skupni ogrevalni skupaj z Nino Beganović odigrala prikupno borbo starke v košarki proti sebi oz. žogi, potem je starka še enkrat prišla na aerobiko – tudi še v ogrevalni – Nina pa ji je priskočila na pomoč.  Ko pa je tretjič na oder prišla kot starejša občanka – kar je vsakič jasno nakazano s problemom v križu in govorom, ki izvira iz pomanjkanja zob in ji zato vleče ustnice skupaj – je nastala nerodna situacija, kdo je sedaj glavni lik pesniško-večerske-pripovedi z naslovom Sibirska deklica gre na jug. Ali je to babica – sibirska deklica – ali njen vnuk – Domen Blatnik? Prizor, ki je jasno zahteval zgodovinski kontekst, glede na to da babica ni več deklica, hkrati pa se je prizor otvoril kot avtobiografska pripoved njenega vnuka. Kakšen pa je njun odnos? Kako sta njuni usodi povezani – poleg tega, da jo on pelje na jug, kaj ju povezuje?

Bilo pa je zelo močno ustvarjanje prizora ne na odru: z glasbo, osvetljavo in zvoki. Veronika Hana Grubič je ravno za ta prizor – Sibirska deklica gre na jug – oder osvetlila z močno vijolično in nekaj oranžne in rdeče, ki so zelo lepo ustvarile vtis zapolnjenega prostora. K ustvarjanju sibirske pokrajine, kjer piha močan mrzel veter je dodal tudi Peter Bizjak. Vid Terzer pa je dodal rezko, potrpežljivo glasbo, ki je ustvarjala rahlo napetost.

Impro Ljubljana Rog je imela kar nekaj zanimivih idejnih začetkov, ki pa jih niso samozavestno izpeljali oz. niso vanje verjeli ne ti, ki so jih igrali, ne ti, ki so jih spremljali. Dober primer se mi zdi, ko je Eva Lasič med igranjem Čakajoč Godota – prvi izziv je bil narediti dramski trikotnik – prišla na oder kot Godot, kar je iz perspektive dramskega gledališča edini možni način, kako v dramo vrniti dramski trikotnik, vendar to ni spremenilo ostalih na odru in tako to ni učinkovalo kot vrhunec.

Smeti TAM pa so igrali veliko bolj skupinsko, ravno ta element so imeli, vendar je bil na odru ves čas nekakšen kaos dogajanja, kar so vsi poskušali nekako umiriti, vendar je nastal še večji kaos: Luka Korenčič s pripovednimi vložki, Tereza Kolbezen pa s smiselnejšimi zaključki, Črt Lipnik z dodatnimi dvopičji, Jan Hrušovar s smehom in splošnim ustvarjanjem zabavne atmosfere na odru. Sicer jih je bilo fino spremljati, saj so se oni zabavali – celo do te mere, da so pozabili na prostor okoli njih.

 

Foto: https://www.flickr.com/photos/impro_liga/albums/72157711962005488