Banda ferdamana vs. Freš – Miklavževa reportaža

11. 12. 2014 | Sara Šoukal

Ob prihodu v prijetno kavarnico kulturnega doma nas je pospremila glasba iz Gocotovega računalnika, ki je pričarala sproščeno vzdušje, v katerem s(m)o tudi prihajali zamudniki. Ko se je Goco prepričal, da parkljev (beri: undercover SAZAS agenti) v občinstvu ni, smo kaj hitro in z največjo vnemo zaploskali ilegalnemu početju.

 

Da pa bi se počutili še bolj pregrešno, je delegatka tekme poskrbela za vrečo z mandarinami in čokoladicami, ki je zaokrožila med gledalci. S polnimi usti in lepljivimi prsti smo si ogledali intre nastopajočih ekip, kjer smo izvedeli, da so Freš pobondani, ter da Banda Ferdamana NE podpira zakona o navijačih. Po intro formalnostih (bondanje je dobilo več ploskov kot pa navijači) in ekspresnem preoblačenju je bil čas za ogrevalno disciplino Prostorski skok.

 

Le-ta se je začel v cirkusu, tekom ogrevanja pa so igralci med drugim obiskali čistilnico, vlak, geološki kabinet, pogreb in končali tam, kjer se vse začne: na koncertu Challe Saleta. Na Rokovo željo so se igralci uspešno izognili zboru, niso pa se uspeli izogniti Sneguljčici, ki tako ostaja »kraljica« prostorskih skokov.

 

Bandovci so se prvi spopadli s tremi stranicami, naučili so nas, da moramo biti v knjižnici tiho, da je dirkanje v Formuli 1 lahko tudi telenovela, najbolj pa nas je seveda zabavala muza, ki je želela končati pod pesnikom. Vse, kar si je želel on,  je asonanca. Trikotnik smo videli še v izvedbi Freša, kjer je Tatjana končno naredila izpit, operni pevec je moral opraviti 3 predstave v enem večeru, ni pa nam niti ušel pregled prostate v medicinski kliniki. Obe ekipi sta kar preveč hiteli skozi prizore, nas zabavali z domiselnimi zaključnimi stavki, pogrešali pa smo odnose med liki v zgodbah. Publika je v duhu večera pravično razdelila točke med obe ekipi, sodnika pa sta svojo točko dodelila Bandi. Štajerci v napad!

 

Sledilo je pobiranje dvajsetih stavkov, prvi pa so iz zaodrja prijeli za klobuk Bandovci, ki so se znašli v striptiz klubu. Fantom je uspelo ohraniti trezno glavo, kljub temu da je Mojca (beri: Blaž) prepričljivo plesala ob drogu. V sicer zabavnemu prizoru žal niso uspeli porabiti vseh stavkov in Blaž, dežurni krivec večera (predvsem po Rokovi izbiri), je moral za kazen umreti in uporabiti 2 preostala stavka. Umrl je seveda na maturi s stavkom: »To je samo zato, ker sem črn!«. Freševci so prevzeli klobuk s stavki ter se znašli v laboratoriju. Spremljali smo zlobni par, ki je želel zavladati svetu. In pandam. Pri tem jima je pomagal maneken, ki  je v omari našel pando. Za razliko od štajerskih kolegov so ljubljanski mladci porabili vse stavke, sicer na veliko žalost publike, ki si je prav zagotovo zaželela še kako smrt ali dve. Tako publika kot sodnika so ponovili vajo in enako razdelili točke med ekipi. Štajerci so bili tako še vedno v prednosti!

 

Sledila je sigurno najboljša predstava Blaža Ciglenečkega v celem večeru. V Sinhru se je namreč preizkusil v mjuziklu in pel cele 4 minute! Polnoč na Marsu je postregla z dvema astronavtoma, vendar je eden izmed njiju dobil novo službo pri Rusih. O polnoči drugače ne duha ne sluha, smo pa izvedeli, da Blaž poje dobro tudi brez posluha! Freševci so navdih iskali v vesternu pod mostom in igli, kjer je star kavbojski par reševal zakon. Na žalost je od njunega zakona ostala le pečena podgana. Blaževa predanost petju je bila prevelika za pozabljeno podgano in tako je publika prvič v večeru podelila 2 točki Bandi, točka sodnikov pa je romala na stran Freša. Freševci so res dobro zastavili prizor, vendar je na koncu pozornost malce popustila. Na drugi strani je Bando ponesel na krilih svojih glasilk Blaž, ki je pokazal neomajno predanost in s tem dvignil tako svoje soigralce kot tudi gledalce.

 

Sledil je sodniški izziv, kjer je Gašper entuziastično zahteval HIBRIDE, navdih za hibridnost pa je našel v kamniškem grbu. Predstavitev izziva je zaključil z: »Dejmo združevat pizdarije!«. V primeru Freša, ki je tokrat začel, so na željo gledalcev združili polža in želvo – PELVA ter o tem pripravili dokumentarec. Žan nam je postregel s svojim najglobljim glasom ter predstavil paritveni ples pelve, katerega je prekinil naravni sovražnik, amazonski krt (Kristjan). Bral je, seveda, Ivan Lotrič. Odlična žanrska interpretacija ter dobro gibanje sta ustvarila dober prizor. Na drugi strani so Štajerci izvedli hibridni Šizorandi. Fantje so prav zares odigrali trojne siamske dvojčke/trojčke?; Blaž je bil žirafa, Petko je bil krotilec levov, Vid pa je bil strasten. Na vrh vsega smo jih na zmenek poslali v hišo eksperimentov, kjer jih je čakala Mojca. Začetni grižljaj prizora je bil dober in sladek, vendar so igralci, bolj ko smo se prebijali skozi prizor, izgubljali zaupanje v lastno idejo in za silo zaključili. Vse točke Frešu za dokumentarni film Pelva!

 

IZENAČENJE! O zmagovalcu torej odloča zadnji izziv, ki zahteva plesne elemente v prizoru. Freš se je odločil odplesati neko znano pravljico in sledil je (nenavadno) dolg pogovor med Rokom in Gašperjem o Lepotici in zveri. Tudi delegatka je pristavila svoj lonček pri poznavanju zgodbe. Padajoče knjige v ozadju so se nekako skladale z Bellinim svetom, Freševci pa so dobro vključili nemalo informacij. Manjkala ni niti vrtnica. Preveč informacij o zgodbi je pokvarilo obetajočo plesno interpretacijo, saj smo tako gledali bolj obnovo kot pa raziskovanje. Vsekakor pa so se igralci posluževali vseh plesnih elementov, ki jim jih je narativni ples lahko ponudil. Banda je odgovorila z razvojem odnosa med čebelico in rožo v 4 letnih časih. Skoraj bi se zopet ustvarila debata, tokrat med Petkotom in Rokom o naravi odnosa med čebelo in rožo; na srečo je bila ta zatrta v kali. Z (vedno) izjemno glasbeno podlago Gocota smo videli veliko bolj izrazni ples, ki pa je samo površno ošvrknil površino žanra in nas pustil nepotešene. Sodniška točka zasluženo Bandi, gledalci pa 2 točki Frešu.

 

In tako smo dobili zmagovalca, mlado zasedbo Freš, ki z rezultatom 9:6 potuje v četrtfinale. Nagrado najboljšega igralca večera pa si je zagotovo prislužil Blaž Ciglenečki, ki je navduševal s svojo predanostjo, razigranostjo, riskiranjem, prijaznostjo, nasmejanostjo in seveda petjem. Pred slovesom sta ekipi skupaj odigrali Stop, Rok nam je pomahal v slovo, Goco pa nam je za outro postregel z Desire od U2. Vreča daril je bila prazna, želodčki polni in lica nasmejana. Miklavž se je zagotovo smejal z nami.

 

KRAJ IN DATUM: Kamnik – kavarna Kulturnega doma Kamnik, 6. 2. 2014.

OSEBJE: Mistral Majer (delegatka), Model Z. Dolgimi Lasmi (fotograf) (op. u.: Matija Kogoj), Gašper Tesner in Marina Vrbavac (sodnik in sodnica), Rok Bohinc (moderator) in Goran Završnik – Goco (glasbenik).

MK_20141206_0021_j

Klik na fotko za pot do fotoalbuma na naši Facebook strani.