Ema Karo: Mariborska

10. 03. 2016 | Ema Karo

Prisotni in prisebni:

Sodniški ekscelenci: Mistral Majer in Jani Šumak

Moderator: Juš Milčinski

Tehnik: Rok Bohinc

Ekipi: Banda Ferdamana in Young Ple$tenjak

Ostali: dva promila alkohola v zraku

 

26. februarja smo se vkrcali v naša prevozna sredstva in se odpravili v sama nedrja Štajerske pokrajine – Maribor. Tokratna pot se žal ni zaključila s trojanskimi krofi, se nam je pa za to Maribor odkupil s prijetno domačnostjo svojega Narodnega doma, ki je ob priložnosti domala pokal po šivih. O tem najbolje priča dejstvo, da je bila polovica mojega reporterskega zvežčiča v naročju mojega soseda. V čast začetni ogrevalni disciplini in ekipi Young Ple$tenjak sem se odločila, da sledeče vrstice spišem v verzih, se pa že vnaprej opravičujem za šepajočo metrično shemo in kako ponesrečeno rimo. Zdi se mi, da bom kaj podtaknila še nalašč, ker sem mnenja, da potrebujete kanec slabega, da lahko potem zares cenite dobro (v življenju in v impru). Pa pojdimo!

 

Postoj, moj bralec, naj ti narišem sliko,

predstavim večer, napolnjen z omiko,

v petek smo se v Mariboru zbrali,

da b’ dve ekipi med sabo izzvali.

 

Bandina ničvredna jetra

dala so občinstvu vetra,

Plestenjakov ljubljanski zmaj

popeljal nas je iz pekla v raj[1].

 

Banda veselja ni nam skrila,

na randiju kršila vsa pravila,

obsedenim so hrbti se lomili,

v ozkem cirkusu so klovni nas strašili.

 

Plestenjaki so na mirovno misijo se podali,

optimizmu, zamišljenosti in histeriji se vdali,

reševali so Lenart, štajersko gnojno rano[2],

in ustanovili krasno državo vdano.

 

Banda govorila je monologe

izmenjavale so se tri vloge,

glede trojčkov pa mučno sporočilo,

v veljavi težko je pravilo:

v tej samski puščavi

moški zvesti so le Amis vezavi.

 

Plestenjaki so na četvorko se podali,

z varnostnikom vrsto obvarovali,

glavni barabin bil je Borut svetli,

prišel je v maski in ne na metli.

 

Bando so izzvali, da naj gib na ogled postavi,

so dejali, da bodo tri minute odigrali,

ker jih taka malenkost res ne ustavi,

vsi drugi smo z glavo zmajali.

Znašli so se v slaščičarni, hokej so igrali,

za konec so jih čevlji pokopali.

 

Plestenjaki so se vesoljem posvetili,

vzporedne zgodbe so odkrili,

enega so k dekletu preselili,

drugega v župnika posvetili.

 

Plestenjake naj bi vodila senzorična deprivacija,

na to se rima, žal,  kanalizacija,

je pa šlo za tri klasične opice,

o tem govorile bodo prihodnje stopice.

Ena bila je gluha, druga slepa,

tretja bila je nema, mogoče tudi lepa.

V previjalnici za dojenčke smo se zbrali,

novega očeta nememu otroku dali.

 

S pol Bande smo prašiča klali,

s pol smo prizor ponovili[3],

drugi so se v diskoteko dali

in posvetili raje glasbi fini,

Novaković je sviral,

narod je blefiral.

 

Sodniki so si zaželeli malo nostalgije,

Plestenjaki so nam dali malo demokracije,

100 let osamosvojitve smo praznovali,

le štirje Slovenci so še ostali,

pa še ti se bodo v Novo Hrvaško preselili,

ker so jih Lenartčani obkolili.

Banda se je spominkom posvetila,

v novi, sodobni luči nam jih je odkrila,

Olimpijske, Jugota in torbo od kurirčka,

manjkal je le še šum Čunga Lunga papirčka.

 

Mojemu rimanju je napočil konec,

tej pesmi počil je lonec,

Banda Plestenjake v kozji rog je ugnala,

6 : 3 je v anale lige zapisala.

Vsi, ki pogrešate vmesne rezultate,

le urno preberite prelestne citate,

to pa je tudi to z moje strani,

rimarski navdih mi že kopni. [i]

IMG_8590

Klik na fotko za pot do fotoalbuma na naši Facebook strani.

 

 

[1] Tukaj.

[2] Rima ne odraža mnenja piske reportaže, temveč samo njeno obupanost, saj se Lenart ne rima ravno dobro. Prav tako Mordor.

[3] Čeprav so bili prej v tišini.

[i] Šizo_______: 1 : 1

3-mono: 2 : 0 za Bando Ferdamano

Izziv 1 (gibalna raven in tišina): 2 : 0 za Young Ple$tenjak

Izziv 2 (senzorična deprivacija): 2 : 0 za Bando Ferdamano

Sodniški izziv (nostalgija): 1 za Bando Ferdamano