Hvala vam, ker ste!

03. 06. 2015 | Ema Karo

Glasbenik: Luka Seliškar – brenkal je na naše strune

Sodniški ekscelenci: Urška Mlakar, Sara Mekinc – usojeni sta nam bili

Moderator: Juš Milčinski – krasen kot vedno

Tehnična pomoč: Anže Virant, Leon Curk – razsvetlila sta nam dan

Zvezdi večera: Čarolija, Lastniki humorja – višje od zvezd večera pač ne morem

Ostali prisotni: njegovo visočanstvo – »8 : 7«

 

 

Poslušajte, poslušajte[1]! Bralcu pričujoče reportaže se že vnaprej opravičujem, če le-ta ne bo dosegla standardov, ki pripada tako veličastni priložnosti, kot je finalna tekma sezone. Na to težko nalogo in veliko čast so me opozorili, tako da vas naprošam, da znižate pričakovanja, da ne bo trpel vaš čut za vzvišenost.

 

Po manjši zamudi, saj se množici ljudi, ki je korakala v Španske borce, kar ni videlo konca, smo 31. 5. 2015 zaključili letošnjo sezono Impro lige. Manjša zamuda nas ni motila, saj nas je vmes zabavala krasna glasbena spremljava izpod prstov Luke Seliškarja, še dodatno pa nas je omehčal moderator, ki nas je v prijetnem in sproščenem tonu vodil med prizori.

 

Ekipi sta se nam predstavili v skupnem intru, kot znak sodelovanja in požrtvovalnosti, ki pritiče tako altruistični zadevi, kot je improvizacija. Pričeli smo s preroškimi besedami Petra Šanoviča: »Prvi bojo zadnji in zadnji bojo prvi,«[2] biblične podobe pa so se potem ponovile še v modernejšem slogu ob citiranju slavnega stavka iz Pulp Fictiona[3]. Potem smo se iz sfere bibličnega premaknili v sfero znanstvenofantastičnega (Vojna zvezd), nadaljevali z Levjim kraljem in se na koncu spogledovali s špartanskimi Španci. Udarne vrstice: »Pobrali se bomo!« – žal izrečene malenkost prehitro, tako da se igralci še niso imeli časa pobrati, ampak nič ne de, hec je hec.

 

 

Šš-š

 

Najprej so se nam predstavili Lastniki humorja, ki so se znašli v osrčju tsunamija. Spremljali smo mater in sina v srce parajočem dvoboju z neusmiljenimi silami narave. Leteli so stoli, letela je voda, čudili smo se, da nismo leteli še mi (iz dvorane namreč), ampak zabavno je pa bilo. Težka preizkušnja je imela srečen konec, saj jima je tsunami spremenil življenje – odločitev za potovanje na Fiji, kjer so valovi še bolj nori.

 

Čarolija so nam rahlo bolj umirjeno in postopno zgradili sceno in odnose med liki. Spremljali smo v računalnik zagledanega (takrat še) neidentificiranega prebivalca sobe ter njegovega živčnega, astmatičnega prijatelja (do te točke bi lahko bil tudi sodelavec ali pa kaj drugega). Posvečali smo se osnovnim življenjskim funkcijam in trepetali ob prebiranju zmagovalnih številk. Veselili smo se s sostanovalcema iz Fužin (na tej točki smo ju že identificirali), oziroma, bolje rečeno: z enim izmed njiju (»Midva sva milijonarja!« – »Ne midva, jaz!«).

 

3 : 0 za Čarolijo

 

 

Knjižni molj

 

Spodobi se, je pravično in zveličavno, da se na finalu izbere knjige, ki pritičejo taki prelomnici. Tako se je seveda izbralo maturitetno čtivo, ki so ga prijazno prispevali člani občinstva (no, posredovali iz knjižnice). Navdušeno se je izbralo 69.[4] stran Velikega Briljantnega valčka, napotili pa smo se na strašljivo podstrešje. Obujalo se je nostalgijo in spomine in odkrivalo temačne skrivnosti prestrašenega obiskovalca podstrešja – zločinski zakol svinje. Pohvale zvočnim efektom, ker se mi je srce praktično trgalo ob poslednjih vzklikih umirajoče svinje, pohvale pa tudi Sari Šoukal, ki mi (nam?) je nagnala strah v kosti s svojo upodobitvijo duha. Prizor se je končal z mrtvim raziskovalcem podstrešja in srh vzbujajočim: »Pssst!« s strani ustrahovalke Sare.

 

Lastniki humorja so se znašli na 44. strani Ionescove Plešaste pevke, čeprav bi komparativisti v občinstvu raje videli, da bi bila na izbiro dana tudi spremna beseda. Spremljali smo družinsko podjetje, ki se je znašlo v situaciji, ki prav zares ni bila zavidanja vredna – padel je trg. No, to o nezavidljivi situaciji je mogoče samo ideja, ki se je porodila meni sami, saj je napoved padlega trga oznanila začetek zabave – z Mišo Molk in kačo. Ugotovili smo, da se družina ukvarja s proizvodnjo lectovih src ter da so v svoji produkciji zelo inovativni (proizvajajo človeško karamelno lectovo srce), svojo inovativnost pa bi radi le še povečali z izumom zelenega bio srca iz zelenjave (brokoli v kalupu). Ugotovili smo, da se resnica skriva na sredi (tudi kar precej dobesedno, saj se je hčerka postavila na sredino), in se zgrozili ob spletkah, ki jih izvaja povzpetniški Martin, ki je snubil hčerko samo zato, da bi dobil ključe od podjetja. Prizor se je zaključil z dramatičnim vlečenjem hčerke dol z odra. Z dogajanjem nabit prizor (ter obljuba Miške Molk s kačo) je precej navdušil, tako da so vse točke romale v roke Lastnikom humorja.

 

3 : 0 za Lastnike humorja

 

 

Trikotnik

 

Najprej so se nam predstavili Lastniki humorja.

  • Prva stranica: Spremljali smo vestern z (kaj pa drugega kot smrdečim) Indijancem, njegovim primitivnim orodjem (=kamnom in pozneje lokom), umanjkal pa ni niti kavboj, sovražnik neukega Indijanca.
  • Druga stranica: Gledali smo prizor s kamnom, ki je bil edino imetje revnega tlačana, pa še to siromašno premoženje se mu je poskušalo odvzeti za gradnjo gradu. Sestradanemu podložniku se je tudi naročilo, da naj, če je lačen, odlomi fasado za hrano.
  • Tretja stranica: Spremljali smo ponovno združenje očeta in sina po 15. letih ločitve. Po manjših nedoslednostih, ki so se tikale časa združitve, sta se oče in sin prav dobesedno združila v epskem prepletanju energije (ali sile ali življenjskih sokov ali karme, ne vem, bilo je pa epsko), kot so zapovedali preroki in zvezde.

 

Sledila je Čarolija:

  • Prva stranica nam je prikazala odnos med velikim in mogočnim hrastom ter grmom, ki seže le do njegove prve veje[5] in se nahaja v temi ter nima tako širnega razgleda kot veliki hrast.
  • Druga stranica: Spremljali smo dramo med Jessico in Brigitte, ki se je ne bi sramovali niti pisci napetega in dramatičnega Melrose Placa[6] – spremljali smo nonšalantno lizanje in nonšalantno tekanje ter ugotovili, da spremljamo prepir med dvema sestrama, od katerih je ena izražala nezanimanje za pobeglo mamo.
  • Tretja stranica: Prizor z džezvo, v katerem smo se spoznali z neprespanim in zdolgočasenim Perotom, ki mu je bila na koncu vsiljena džezva s podaljšano kavo.

 

2 : 1 za Lastnike humorja

 

 

Sodniški izziv

 

Sodnici sta si zaželeli prizor, v katerem vsaka ekipa dobi vOdo, ki si jo je treba podajati, zadnji, ki naredi požirek, pa umre.

 

Lastniki humorja so se lotili striženja klonirane ovce, ki je imela to nesrečno napako, da je hitro dehidrirala. Na tej točki smo bili deležni prvega rektalnega pregleda večera, na odru pa se je hitro pokazala obrita ovca v podobi slečenega Petra Šanoviča (kar dejavu). Ovco se je potem rektalno hidriralo, kar se je oklicalo za nekrščansko. To misel se je hitro ovrglo z izjavo: »To je znanost!« Vsa hidracija je bila zaman in tako se je prizor zaključil z evtanazijo nesrečne Dolly. Amen.

 

Čarolija so se znašli v zaprti sobi, kjer so luščili dateljne. Soočili smo se z brezizhodnostjo situacije in Sizifovim delom, ki je luščenje dateljnov – vedno je nekje še ena vreča. Ugotovili smo, da je druščina v sobo zaprta že kar nekaj časa ter da jih je v to nesrečno usodo zapeljala obljuba velikega zaslužka za kratek čas dela. V sobi se je prikazal še nadzornik, ki je objestno spil del že tako skromno odmerjene vode. Na tej točki bi rada pohvalila pretanjeno poigravanje s čustvi občinstva, saj je najprej izgledalo, da je nekdo iz skupine že umrl, potem pa se je ugotovilo, da je v steklenici še vedno voda (»Še je notri voda.«). To poigravanje ni prenehalo, saj je Miha zaupal druščini, da gre samo odtočit. Strah, da se bo prizor zaključil s tem, je bil zaman, saj se je potem vrnil in jim zaupal, da je sicer hotel spiti zadnjo kapljico vode, ampak jih ima rad. Prizor se je zaključil s skupnim pitjem vode in oznanilom o legendi o najboljših luščilcih dateljnov, ki jih še zdaj opevajo. Vrhunec prizora? Sašo, ki je »vstal od mrtvih« in zaklical: »Jaz nisem nč dobil.«

 

2 : 1 za Lastnike humorja

 

 

Izziv 2

 

Ekipi se je izzvalo, da uprizorita resničnostni šov.

 

Lastniki humorja so nam prikazali par najboljših izsekov iz resničnostnega šova Jaz, ninja, katerega zmagovalka je bila Svetlana Makarovič. Med izseki nas je spretno vodil voditelj, ki je tudi upravičil svoj sloves ninje, saj je hkrati »bil« in »ne bil« na odru. Spremljali smo nezainteresirano Svetlano in dramo z zapeljevanjem njene mačke. Doletela nas je tudi krasna pop kulturna referenca: »Si jedla sir?«[7] Ugotovili smo, da je Janez v spovednici našel cigareto ter da je šel s steroidov na proteine, zdaj pa ga je zamikal Vitergin. Spremljali smo tudi prvi poljub med japonskim Luko in Svetlano, ki je bil češnja na sladoledni kupi harakirija, ki se je pripetil tik pred njim. V finalnem dvoboju smo spremljali letečega Janeza[8], zmagala pa je Svetlana, ki se je končno prikupila grdim ljudem. Zmaga je bila seveda domenjena interno, z rokonogovanjem[9]. Resničnostni šovi so itak domenjeni že vnaprej.

 

Čarolija so nam uprizorili Talent show z naslovom Debeli nastopajo, pelo pa se je komad z (trenutno precej aktualnim) naslovom: »Ajde, miška!« Jan se je prelevil v karizmatičnega voditelja šova, ki se je odvijal kar v ljubljanski operi, na odru pa sta se nahajala še dva precej nezainteresirana sodnika. Nastopajoči so se nam predstavili z imeni in kilogrami, podali pa so tudi ime svoje skupine: Bajsike iz Trbovlja (op. ur. vsem neposvečenim – Trbovlje so množinski samostalnik ženskega spola, torej so v resnici bile iz Trbovelj). Bajsike so se spoznale v Gostilni Trbovlje, njihova skupina pa je bila sestavljena iz glavne vokalistke (premore tudi največ kilogramov), ki jo krasno upodobila Maja, in dveh breakdancerk v ozadju.  Zabavale so nas rime kot: »V men se nabira jeza, kje je majoneza?! Ajde miška, kje je ocvrta piška?!« Sodniki so na koncu izrazili dvome v komercialni uspeh skupine, ampak navdušenje nad kilažo in odrsko prezenco, ki se jo je hotelo dokazati še s slačenjem, ki se ga je seveda cenzuriralo. Bajsike so seveda šle v naslednji krog, prav tako pa tudi Čarolija.

 

3 : 0 za Čarolijo

 

 

Skupna disciplina

 

Že tako precej zabavna tekma je imela še ene par biserov v končni skupni disciplini:

  • ginekološki pregled, na katerem se je znašel Peter Šanovič in ki ga je nostalgično spomnil na prizor, v katerem je bil udeležen malo bolj zgodaj v večeru, in vzklik: »Dejavu!«
  • bizaren seks položaj, v katerem sta se znašla Sara in Jan[10], katerega je potem Sara ponovila še z Miho, potem pa še z Luko. In, ja, uspelo ji je[11].

 

S tem premagovanjem samega sebe in svojih lastnih fizičnih zmožnosti se je zaključila letošnja sezona, ki se je dostikrat gibala prav v tej sferi: testiranja svojih lastnih pomanjkljivosti in drznega spogledovanja z inovacijo. Včasih je imelo to testiranje bolj rodovitne rezultate, včasih malo manj, ampak ravno to gibanje po tanki ločnici med uspehom in neuspehom je definicija improvizacije. Drznost iti v neznano. Zato hvala vsem improvizatorjem in sodelujočim. Hvala, da smo se lahko z vami gibali po tej črti.

 

Za konec pa: kapo dol, Čarolija, čestitke!

IMG_4881

Klik na fotko za pot do fotoalbuma na naši Facebook strani.

 

[1] Oziroma: Berite, berite! (Vendar v izjemno svečanem tonu.)

[2] Ker ste verjetno že seznanjeni z rezultatom, se mi srce ne bo ravno trgalo ob tem razbijanju iluzije: neporaženi Lastniki humorja (torej prvi) so to tekmo izgubili (potemtakem zadnji).

[3] Tole: https://www.youtube.com/watch?v=eRVm_TAE24A

[4] Če vam je ob tej številki kaj prišlo na pamet, krivda zavisi vam samim.

[5] https://www.youtube.com/watch?v=jT3_UCm1A5I

[6] Kimberly je res nevšečna.

[7] Za katero me je sram, da jo poznam, ampak tukaj je: https://www.youtube.com/watch?v=eh0pxNLPHgk Dajte si duška.

[8] Poletel s pomočjo ročno-nožnega pogona soigralca.

[9] Svetlanina roka in noga proteinskega navdušenca.

[10] Preglejte si prosim fotoalbum, ne gre zgrešiti.

[11] Ko bom velika in močna, bom Sara Šoukal.