Kako so mladi mucki skoraj ugnali prekaljene mačke v kozji rog!
Moderator: Jan Hrušovar
Tehnična pomoč: Anže Virant, Dušan Tomič
Sodnika: Sara Mekinc, Gašper Tesner
Ostali prisotni: velecenjena troblja, njegova gnada – zvonček, njeno visočanstvo – nova spletna stran
Po dolgem premoru smo se ponovno zbrali v tokrat precej napolnjeni dvorani Španskih borcev. Obetala se nam je tekma s precej neenakomernim razmerjem moči. We have never been more wrong.
Za lažje branje sem reportažo prikladno razdelila po disciplinah. Veznega teksta je bolj malo, ker moram priznati, da se je tudi moderator poskušal precej hitro premikati med disciplinami.
Intro točka
Minimalc 54 je ostal zvest svoji minimalistični mantri: »Manj je več«, medtem ko so Lastniki humorja ubrali rahlo drugačno pot. Po manjšem slavospevu s strani moderatorja, nekdanjega člana ekipe, smo bili priča precej dodelanemu oglasu za poseben pogrebni paket, ki je nadaljeval z muzikalno noto, ki je bila uvedena že z beatboxanjem Minimalca 54.
Na tej točki je bil uveden nov pristop k merjenju kvalitete prizora – t. i. dvosekundni plosk. Zastavice so žal podlegle letu konstantne uporabe. Dvosekundni plosk ima svoje probleme, je pa vseeno precej boljša verzija svojega starejšega brata – neskončnega ploska in vriskanja, kjer se je intenziteta precej menjala.
Ogrevalna disciplina
V ogrevalni disciplini, na katero smo skoraj pozabili, smo skakali med prostori ter odkrivali kombi-hišo, kako arhitekturno osvežiti svojo cerkev z manj kot 15 evri, igrali smo se noč in dan in se poklonili Pavletu Ravnohribu v precej razburkani epizodi Malih sivih celic. Vmes smo se malo žalili, kar je rahlo zbodlo par gledalcev, ki so kasneje tudi sami opozorili na to.
Veriga
Prvi so se nam predstavili Minimalc 54. Začetni prizor se je vrtel okrog odnosa med optikom in precej slabovidno stranko. V drugem prizoru smo spremljali izjemno slabovidnega Matjaža skupaj z ženo Lucijo v sagi o obari. V tretjem prizoru smo odkrili, da zakonu žal ni bil usojen srečen konec. Razlog: Matjaž ni opazil Lucijine nove šminke. V zadnjem prizoru smo spremljali mlado Marjetko in njen herojski boj za zakon svojih staršev (na tej točki ponujamo Walt Disneyju možnost za nakup pravic do filmske verzije). Simpatičen prizor, čeprav je bilo razmerje med razlogom in posledico precej trhlo in bi bilo mogoče bolje, če bi bila dejanja likov rahlo bolje motivirana. Pohvaliti pa moram stopnjevanje problema, ki je bilo jasno razvidno. Malo me je zmotila edino še menjava karakterja optika, ki je iz začetne zdolgočasenosti in apatije na koncu padel v pravšnje balkansko jebivetrstvo.
Lastniki humorja so pričeli s prizorom med branjevko in sultanom. Prvi prizor ni imel ravno pravega zaključka, spremljali pa smo neuspešno branjevkino flirtanje s sultanom in njeno prodajo ne-grških dateljnov. V drugem prizoru smo spremljali monolog branjevkinega moža, ki se je v strahu pred odrobljeno glavo spustil v ostro kritiko družbe, ki moške huje kaznuje kot ženske. Spoznali smo se tudi s konceptom živega zidu iz otrok. Poimenovanje teh otrok nas je res povezalo z liki in kmalu smo točili bridke solze zaradi usode malega Mohameda, M____, M______ in ______. V tretjem prizoru smo spremljali pogovor med rabljem in možem. Nepresenetljiv zaključek tretjega prizora, ki sem ga vam že uspešno pokvarila kak stavek nazaj, pa se je pokazal v začetku četrtega. Mož in njegovi otroci so bili obglavljeni. Žena je morala zaradi grozeče ebole pospraviti preostale telesne dele. Na koncu smo spremljali sultanovo tarnanje zaradi otečenih dlani. Po drugem prizoru je Veriga počasi omedlela. Tudi tukaj ni bilo ravno pravcate motivacije za izvedena dejanja, zaključek pa je bil sploh samo ponavljanje že videnega. Stopnjevanje intenzitete se je precej hitro ustavilo po drugem prizoru.
2:1 za Lastnike humorja (sodniška točka je pripadla Minimalcu)
Kdo sem?
Z disciplino so pričeli Lastniki humorja. Na žrebanju tombole smo spremljali Oliverja Dragojevića, Isaaca Newtona, Komisarja Rexa in Pocahontas. Precej uigrano, hitro uganjevanje namigov, ki so se lepo vklopili v celoten prizor. Vrhunci: nemško nagovarjanje Rexa, jabolko kot dejanski pripomoček v tomboli.
Minimalc 54 so uprizorili srečanje Talking Toma (za neposvečene v ta višek tehnologije: http://talkingtom.com/), Kralja Matjaža, Schumacherja in Zevsa. Lepa uporaba lokacije – ribarnice in posrečeni namigi. Najbolj nas je nasmejala omemba kome v povezavi z najbolj cenjenim dirkačem slovenskih src. Z rahlo grenkim priokusom, smejali pa smo se vseeno.
2:1 za Minimalc 54 (sodniška točka je pripadla Lastnikom humorja)
Didaskalije
Se spomnite prej omenjene troblje? To leto je bila uvedena izključno zato, da se obvaruje veselo stanje duha občinstva in da se z njo zaključi prizore, ki ne vodijo nikamor. Lastniki humorja so ji dali ognjeni krst. Celoten prizor je bil precej konfuzen, spremljali pa smo dialog med vegetarijancem in t. i. paleoprascem. O ostalem raje ne bi izgubljala besed.
Minimalc 54 so upodobili razmerje med založnikom in pisateljem. Prizor je bil precej bolj gledljiv. Vrhunec: temperamenten ples založnika.
3:0 za Minimalc 54
Izziv: Pelzmontel + neki
Minimalc 54 so v nas vzbudili občutje »unga vikenda na Krvavcu«. Spremljali smo star zakonski par pred obletnico poroke ter njun prepir glede domnevno spornega darila – krznenega plašča za ženo, ki ne odobrava mučenja živali. Najboljša fraza prizora: »Ko se ga dotakne, je tvoja«. Stavek, ki bi glavno živalsko aktivistko na tem območju Jadrana pognal v ogorčen protest: »Mogoče bi ga vseeno obdržala, saj živali ne trpijo tolk«. Pohvaliti moram lepo uigranost med igralcema, zgrajene karakterje in počasno stopnjevanje k problemu, ki je bil na koncu humorno razrešen.
Lastniki humorja so si za predlog izbrali žival, iz katere se lahko naredi pelzmontel – ježa, seveda. Spremljali smo mladinsko-izobraževalni program o odiranju malih ježkov za potrebe oblačilne industrije. Seveda je bil tudi opremljen z glasbenimi točkami. Na farmi ježkov smo spremljali rojstni dan prav posebnega ježka. Rojstni dan je hkrati deloval kot točka, na kateri mlad ježek postane zrel za uboj. V prizoru je nastopila tudi večna sovražnica ježkov – cesta. Ta je bila na koncu edina stvar, ki je pregnane ježke lahko pokončala. Glavna fraza: »Mrtev jež je najboljša past za druge ježke«. Zabaven prizor, vendar sem po njem skoraj zajadrala v vode zagovornikov ježevih pravic.
3:0 za Lastnike humorja
Izziv 2: Prebij himen!
Izziv skupine Šiš Kefaf je improvizatorje naprosil, da prebijejo navidezno steno med občinstvom in nastopajočimi.
Lastniki humorja so najprej dobili idejo, da bo vsako zadnjo besedo replike prispevala publika. Ko se je izkazalo, da to ni najboljša ideja, so prizor ustavili. Briljantno prebijanje četrtega zidu ali samo prepozno ugotovljena zmota? Nič ne de, ura se je ustavila, prižgala pa se je šele precej kasneje. Kar je peljalo v precej dolg prizor in seveda vodi v dilemo: če je šlo za en predolg prizor ali za dva kratka, od katerih je en ostal pozabljena in nezaželena sirota. Kakorkoli – precej neregularno, vendar odločitev glede tega zapade sodnikom. V drugem prizoru (oziroma podaljšku prvega prizora) smo spremljali grško dramo. Iz publike se je nabrala selekcija gledalcev, ki so potem postali del grškega zbora. Spremljali smo žrtvovanje mlade mucke bogu muckov. Vrhunec večera je bilo seveda absurdno drgnjenje male muce ob grški zbor.
Minimalc 54 so uprizorili Sanje. Pobrali so ime, poklic, najhujši strah (Veronika, ključavničarka, ostati stara teta). Precej dobro odigrano, zabavno preigravanje besede »ključ« in končno poizvedovanje publike o pomenu zlomljene ključavnice in ključavnice, ki vibrira (ključavnica je bila mobitel, ki je bil pobran od publike). Kritizirati moram edino to, da se na čase igralcev niti ni slišalo, ker dvorana pač ni akustična v vseh svojih predelih.
2:1 za Lastnike humorja (Minimalc 54 je dobil eno točko od občinstva)
S to disciplino se je tudi zaključilo tekmo in razglasilo zmagovalca: Lastniki humorja (8:7). Rahlo moram kritizirati konstantno poudarjanje presenetljivosti rezultata, kar se verjetno ne bi zgodilo, če ne bi spremljali tekme med prekaljenimi Lastniki humorja in novopečenim Minimalcem 54. Ali so Lastniki počivali na svojih lovorikah ali pa so mladi mucki skoraj uspeli premagati prekaljene stare mačke[1]? Tega žal ne bomo imeli možnost preveriti, ker so mucki izpadli iz lige, upam pa vseeno, da jih zagledamo na še kakih drugih odrih (priporočam jim edino, da rahlo bližje publiki in rahlo glasneje). Upam tudi, da se bo sezona nadaljevala v tem krasnem tekmovalnem duhu in da bomo spremljali precej enakomerne borbe.
[1]Na tej točki bi se rada opravičila za vso mačjo metaforiko, vendar je imela tudi tekma s svojimi predlogi precej mačjo noto.