Perspektive, maske in ostale epskosti

26. 02. 2016 | Gaber Intihar

Pisal se je 21. februar, ko se je smeha željna raja zopet zbrala pod streho Dijaškega doma Tabor. Njihovo slo po zabavi sta tešili ekipi Minimalc 54 (Maruša Pangeršič, Zala Simčič, Živa Ahac in Miha Šoba) in Spranci na balanci (Tim Kern, Maja Trampuš, Jan Rozman, Peter Frankl in Dan David Mrevlje Natlačen). Dvoboj je spretno povezoval Sašo Stare, ekipama sta pod prste gledala sodnika Gašper Fele-Žorž (Polž) in Peter Šanovič, za tehnikalije je skrbel Dan Pikalo, glasba pa se je vila izpod prstov Roka Zalarja.

 

Po krajši zamudi zaradi težav z novimi blagajnami (hvala, FURS), je na oder prikorakal Sašo, ki je publiko temeljito ogrel z oponašanjem raznovrstnih živali (kit), zahtevno prstno gimnastiko in mehiškimi valovi. Nato sta bila na vrsti predstavitvena “intro” prizora obeh ekip.

 

Prvi so začeli Spranci na balanci, ki so s svojim abstraktnim prizorom s pomočjo gibanja gibanja vodili gledalce skozi evolucijo “val”->”žival”->”human” in zaključili z mislijo: “Lep je ta svet.” Sprano.

 

Za njimi pa so se nam predstavili Minimalc 54, ki so se odločili, da publike ne bodo poskušali zmesti, ampak se ji prilizovati. Vsak izmed Minimalčarjev je publiki namenil nekaj vzpodbudnih besed, zaključili pa so z mislijo: “Če ne bo šlo drugače, vam bomo pa laskali.”

 

V publiki je bilo tokrat očitno malo premalo ljudi s slabo samopodobo, saj je zmagal intro Sprancev, ki so se odločili, da se bodo v boj podali prvi.

 

Pred pričetkom točkovanega dela je bilo treba ogreti tudi igralce, za kar je poskrbela disciplina Vprašanja, v kateri smejo igralci pri replikah uporabljati le vprašalne stavke. Protagonista prizora sta bila “nasprotikopača”, ki sta se med kopanjem tunela spraševala o ljubezni. Zelo sproščen uvod v tekmo.

 

Nato je bila na vrsti prva točkovana disciplina – Kotnik. Obe ekipi sta se odločili uporabiti tri igralce, torej igrati trikotnik. Pri tej disciplini vsaka stranica trikotnika predstavlja en prizor, četrti igralec pa z ukazoma “levo” in “desno” preklaplja med prizori.

 

Spranci na balanci so od publike dobili predloge gasilski dom, presenečenje in sam frenda. Zadnji je odlično povzel tovrstni odnos med Majo in Danom, pri presenečenju pa smo spoznali pravo vrednost praznovanja rojstnih dni.

 
Minimalcem je publika namenila predloge vselita se skupaj, šivanka ter jelen in palček. Pri vselitvi so nam z moderatorjevo pomočjo predstavili, kakšno je pravilno sosledje dogodkov v zvezi (za neuke je zaporedje 1. vselitev, 2. konec zveze, 3. zaroka, 4. poroka, 5. dojenček), pri jelenu in palčku pa smo skozi oči Božičkovih uslužbencev na zabaven način raziskovali pomembnost sindikatov in stavk.

 
Pri obeh skupinah je bilo v tej prvi disciplini še čutiti nekaj lovljenja, publika pa je namenila eno točko vsaki ekipi.

 

Druga disciplina so bile Perspektive. Tu igralci odigrajo enominutni prizor, katerega potem še trikrat ponovno doživimo skozi oči različnih likov.

 

Pri Sprancih je bil predlog publike snemanje kuharske oddaje. Tu si je zvezdniški igralec Tim s kuhanjem krompirja prislužil oskarja, medtem ko je snemalec Peter sanjaril o kavi in se spraševal, zakaj je obkrožen z bedaki. Maja je v svoji upodobitvi goreče oboževalke Timu vrgla modrc. Celotna ekipa je imela v osnovnem prizoru zelo močne in raznovrstne karakterje, ki so nudili močno oporo nadaljnjim variacijam prizora. Eden boljših prizorov večera. Imeli so krompir.

 

Minimalcem je inspiracijo nudila garažna razprodaja. Tu smo se srečali z materjo Marušo, ki se je na garažni razprodaji skušala znebiti prav vsega; hčerine pravljične omare, stare marmelade ter kasneje celo hčere same. Omara Zala, ki ne razume (večine?) ljudi, pa se noče posloviti od svoje najboljše prijateljice, hčerke Žive. A to ne ustavi kupca Mihe, ki z repliko: “Njo, pa njo, takoj!” poskrbi za močan, a žalosten zaključek solidnega prizora.

 
V tej rundi je publika upravičeno dodelila dve točki Sprancem. 3 : 1.

 

Za tem so sledili izzivi. Prva je izzvala ekipa Minimalc z: “Naredite nekaj z maskami.” Spranci so se odločili, da bodo igrali like, ki si z rokami nadenejo masko ter s tem pokažejo drugo plat lika. Publika je določila, da se bo prizor odvijal pri zobozdravnici Maji, kamor pride na pregled pacient Tim. Prizor se skozi uporabo mask kmalu sprevrže v satanistični obred, kjer z odličnim menjavanjem osebnosti in zabavnimi besednimi igrami Spranci zaključijo prizor na vrhuncu energije.

 

Pri ekipi Minimalc 54 pa smo spremljali Marušo, ki vsak dan nosi masko – ima namreč skrivnost. Na skrivaj je genij. Prizor se odvija na intervjuju za službo, v muzeju, pri kustosinji Zali. A ker se uglajeni Zali Marušin izgled ne zdi primeren za tako imenitno institucijo kot je njihov muzej, Marušo zavrne, ta pa uporabi svojo genialnost za preobrat moči, ko Zalo obtoži diskriminacije. Soliden prizor, kateremu je primanjkovalo malo dogajanja.

 

Publika je tokrat zopet glasovala v prid Sprancem. Dve točki.

 

Izziv Sprancev na balanci pa se je glasil: “Naredite nekaj epskega.” In nekaj epskega so naredili oboji.

 

Tokrat so začeli Minimalc 54 z epom Razburkano srce. Tu je Maruša prevzela vlogo pripovedovalca, ki je z zabavnimi rimami nastavil zgodbo osamljene princese Žive, ki išče ljubezen. Dvorit ji pride vitez Miha, ki odkrije, da je Živa prevelik zalogaj zanj, ona pa ljubezen najde v objemu pastirčka, ki ve, kako se čaga. Celoten prizor so gonile naprej odlične replike v rimah, ki niso na noben način ovirale preostalih elementov prizora, ki se srečno in zadovoljivo zaključi. Še danes se sprašujem, kaj se rima na manjša. Odličen prizor.

 

Pri Sprancih pa je bila protagonist epskega prizora revna Šejla – znana kot bosanska Adele, za katero mnogi pravijo, da je boljša od izvirnika. Ko prava Adele (Peter) izve za Šejlo (ki si nadane umetniško ime Cheyla) in njen vzpon k slavi, naroči svojemu menedžerju Timu, da priredi pevski obračun med njima. Šejla trdno trenira, medtem ko Adele cele dneve gleda Šejlin YouTube posnetek. Ko se v vrhuncu prizora soočita, Adele odpoje svoje pesmi v izvirni slovenščini, Šejla pa v bosanščini in na koncu seveda zasluženo zmaga. Tu bi prizoru mogoče prav prišel malo hitrejši rez.

 
Točke so šle tu zopet na polovico, vsaki ekipi ena. Ta izziv je brez dvoma predstavljal vrhunec tekme, obe ekipi sta imeli nadvse zabaven in kvaliteten prizor. Za tem pa je prišel še zadnji, sodniški, izziv – džibriš. Igralci so v zadnjem prizoru morali pri govoru uporabljati le izmišljen jezik.

 

Najprej so Minimalc 54 od publike pobrali rdečo barvo, kar je inspiriralo njihov prizor s slikarko Zalo ter njenima kritikoma Marušo in Živo. Za njima pride še kupec Miha, ki sprva tudi skritizira Zalino sliko, dokler ne pogleda umetnine z drugačne perspektive. Celotnemu prizoru je primanjkovalo energije, čemur je mogoče botrovala tudi umirjena glasba, zaradi džibriša pa je bilo v prizoru čutiti kanček zmede.

 
Nato pa so Spranci prikazali gibalno bolj zanimiv prizor o slovenski popevki, kjer pa je bila zgodba še za odtenek bolj raztresena, čemur je botroval tudi malo bolj “art” stil z elementi modernega plesa v ozadju. Gibalne spretnosti preostanka ekipe v ozadju so na trenutke prevzele pozornost s protagonista Petra, ki je poizkušal napisati novo slovensko popevko. (Tudi temu) prizoru je s primerno uporabo luči veliko dodal tudi tehnik Dan.

 

Oba zadnja prizora sta zaradi vpeljave džibriša malce izgubila na energiji, česar je bilo po odličnem prejšnjem krogu precej škoda. Zadnjo točko je publika namenila Minimalcem, za končni rezultat 6 : 3 v prid Sprancem na balanci.

IMG_0328-5

Klik na fotko za pot do fotoalbuma na naši Facebook strani.